Šele sedaj sem se zares začela zavedati da je konec vsega lepega. Konec osnovne šole pomeni nov korak v tvojem življenju. Počitnice se mi zdijo drugačne. Zdi se mi da se vsi že izgubljamo. Razmišljam kako bo v novem okolju, med novimi prijatelji. Sem pripravljena začeti na novo? Hočem spremenit vse svoje stare navade. Hočem spremembe in vem da jih bom s časoma dosegla. Spreminja se moje razmišlanje in vidim da tko ne bom mogla več dolgo naprej. Razmišljam da bi nekaj dokončno spremenila, a me je tega strah. Sledit bom mogla svojem srčku, pa čeprou vem da bom delala napake in se ne bom vedno pravilno odločala. Eni odrastemo prej, drugi kasnej. Za sebe se zdim dost zrela pa me ne zanima ka si mislijo drugi. Tut noben ne more sodit po tem. Pa kaj če mam 15 let?

Spoznala sem da mi Kaja največ pomeni. Ker vem da ona mene ne bi pustila na cedilu, tut jst nje nebi. Čeprou je u svoj dnevnik napisala da je možno da se delam da jo razumem, ampak se ne =D. Ker jo res razumem. Edina je ko ji res zaupam. Poleg tega se nikol ne bomo kregale zrt tipou. Ker mamo preveč različne okuse =D. Njej so ušeč bolj svetli al pa blond z modrimi očmi, men pa temni z zelenimi očmi =D.
Zarat nje bi se odrekla marsičem. Ubistvu sm se že prvadla njene trme, ker je ista ko Filip. Škorpijoni pač =D.
Vrjamem da bomo našle vsaka svoje nove frende, ker bomo vsaka na svojem koncu, ampak vem da ji bom vedno zaupala največ. Še nikol se nismo skregale in upam da se nikol ne bomo. Vsaka ma pač težave in jih probamo skupi rešt.

Kajči moja rada te mam!

Saška.